Dolgo smo jo pričakovali... jo želeli... opazovali... kukali... prisluškovali... in po debelem mesecu, je prišla.
Čisto prava dojenčica goska.
Najstarejša je kar takoj določila vrstni red, da ne bi slučajno kaj nepredvidenega prišlo vmes: jaz bom mama prvi goski, ti (tj. mlajša sestrica) boš mama drugi goski, če bo pa še tretja goskica, ji boš mama, no ata, ti (tj. mlajši bratec). Začuda sta se mlajša dva kar strinjala in prva je goskico, še prebijajočo se iz lupine jajca, držala v rokah naša najstarejša.
Rečeno storjeno, to smo storili tudi mi (aja, če še ni jasno - goske smo valili v valilniku - inkubatorju za goske). In na svet je prišla v 1 minuti. Komaj da sem uspela slikati :)