A da se vrnem k milom... ta so že ustvarjena! Krasna so, mehka, žametna, blaga, rahlo dišeča, moji prijatelji ob prvem pogledu na njih pravijo, da so videti "za pojest" :) In tako z veseljem bi jih že dala tudi drugim, a glej ga zlomka, pozabila sem seveda na birokracijo. Ta ne sme manjkati. Jaz, naivnež. Po prvih vzdihljajih, čemu je vse to potrebno, sem se vdala v usodo in se spopadla z branjem zakonov, pa iskanjem ponudnikov storitev, ki so zakonsko zahtevane in ki seveda traaaaaaajajo, ah... (nov vzdih...) :) še dobro, da smo ljudje po naravi optimisti, ki ne vržemo puške v koruzo kar takoj :)
Za prvo pokušino vam pokažem eno krasno milo iz kozjega mleka z vonjem sivke. V njem so poleg svežega kozjega mleka še različna olja (kokosovo, palmovo, ricinusovo, eksta deviško oljčno olje), eterično olje sivke in lug (ta skrbi za umiljenje snovi).
Vam je všeč? Meni je, ZELO... :) Čeprav šele zdaj, ko gledam sliko, ugotavljam, da resda so oči prvo in najpomembnejše čutilo našega telesa, ampak v primeru naravnih mil, ostali čuti prav nič ne zaostajajo po pomembnosti. Šele ko milo vidiš, ga primeš v dlan, ga povonjaš in nato njegovo žametnost naneseš na telo, se ti izriše cela slika. Se vam že kaj lušta? :) |