Končno sem prišla na svoj račun in samozavestno hodim na vrt po vsakovrstno zelenjavo...
Vse ostalo pa... res krasno. Kar poglejte spodaj, a ni za sline pocedit?
Končno sem prišla na svoj račun in samozavestno hodim na vrt po vsakovrstno zelenjavo... ...letošnje poletje je bilo vrtičkarstvu zelo naklonjeno... zelo sončno, zelo toplo in občasno dobro mokro. Idealno. Mislim, da sem vrt zalila morda 5x v celi sezoni, kar je super. In vrt je super uspel. Zraslo je pravzaprav vse razen, zdaj že tradicionalno, kumar. S temi se ne mislim v prihodnosti več ubadati, naj jih gojijo kje drugje. Pri nas so gladkomalo odpisane. Vse ostalo pa... res krasno. Kar poglejte spodaj, a ni za sline pocedit? Nekje sredi julija sem mislila, da z malancani spet nič ne bo, ker so rasline zrastle res veliko, visoko, cvetove so tudi imele, ampak kar več od tega, pa ni ratalo. No, pa je le začelo počasi kukati na plano in do sedaj jih je zraslo že cel kup :) Vem, da zveni to strašno izrabljeno, ampak domači paradižnik je tako okuuuuuusennnn... in letos ga je bilo za naše razmere veliko, jemo ga praktično že dva meseca, najraje svežega v solati, ob pomakanju kruha v preliv, ahhh.... Kot otrok resnično nisem marala kapusnic. Zdaj, ko sem že krepko čez 30 pa jih imam čedalje rajši. Sploh ohrovtove glave so se mi izjemno prikupile, ker so tako okusna in enostavna priloga k recimo krompirju, ali pa kot dodatek k kakim enolončnicam... Od kar vem, da 80 % odraslih oseb, ki ima stik z otroki in domačimi živalmi vsakodnevno v sebi vsaj neke vrste parazitov (u bistvu niti nočem vedeti katerih, ker se mi obrne že samo, če pomislim na njih), ki so skriti bohvedkjevse v našem telesu, in da jih zelo uspešno odpravljajo vsakovrstna zelišča (in ob čimvečji odsotnosti sladkorja in bele moke), so ta na našem meniju v izobilju in vedno. Peteršilja pojemo na tone, česna na še več, drobnjak se je izkazal za odlično začimbo s krasno aromo in okusom, cvetove kapucink otroci jedo kar direkt iz rastline, edino kake čebule se lih ne lotimo sveže... ta meni mi ne gre in ne gre. Jo pa dajem v kuhano hrano, bolje kot nič. In če so otroci na začetku še pisano gledali, kaj je zdaj kar naenkrat vse zeleno in nekoliko pekoče, od juh, krompirja, rižote, omak, se po kakem letu takega prehranjevanja ne pritožujejo več. Razen najmlajšega - "Kaj je to zeleno?" je obvezno vprašanje ob vsakem obroku. Sledi namrgoden pogled, ampak ker noče biti lačen, se mora sprijazniti tudi z zelenimi okraski :)
1 Comment
|
Arhiv
July 2021
avtorja(Katja) in (Jože) kategorije |