Dopoljujem naš prejšnji blog s fotografijami... tako laže je pisati, če imaš še kaj za pokazat zraven :) Nekaj tednov nazaj sem se začela malce bolj intenzivno ukvarjati z Byrom, našim konjem Islandcem. V preteklem času sem ga nekoliko zanemarila, z njim se je ukvarjal več ali manj le Jože. In seveda, kot sem se jaz obnašala do njega (konja), se je on do mene. Zato sem se mogla odločit, zagrist v kislo jabolko in zopet gradit na mojem odnosu z njim. Najini skupni popoldansko-večerni sprehodi so krepili najino povezanost, povečali medsebojno naklonjenost in zaupanje in tako sva ščasoma odnos nadgradila na "višji nivo" :) Ni pa zanemariti, da se je v mojem filmu povsem našla tudi naša druga deklica, ki je ob živalih tako sproščena, da se ob njej povsem sprotijo tudi one. Sicer čisto brez upiranja seveda ni šlo, najlažje je iti po isti dolgočasni poti, ki si jo prehodil že 1000x in ti povzroča najmanj preglavic in uporabo kar najmanj možganskih celic. Ampak z malo spodbude in veliko potrpežljivosti, sva premagala tudi to oviro in sedaj je naš Byr pripravljen že tudi na to, da ga lahko jezdim brez hujšega pritoževanja. Le malo ljubezni in ukvarjanja z njim je bilo potrebno. Pa občasnega božanja, pa prijaznih besed, kak blag karajoč monolog sem in tja, in seveda kak priboljšek tu in tam... Pa recite, če ta pripoved ni prav zares v navdih. Pa še preneseš jo lahko marsikam... ker na konec koncev, prav vsi rabimo le malo ljubezni. Ni res?
1 Comment
|
Arhiv
July 2021
avtorja(Katja) in (Jože) kategorije |