Dr. S. nam je postregel s še nekaj koristnimi nasveti in napotki glede zdravja naših živali, naše projekte, ideje, pa tudi kritike na račun kmetijske politike slovenske države pa je pokomentiral: »ha, ste se pa žal rodili v napačnem času in napačni državi«. Vprašanje o napačnosti časa bi zahteval preveč ontološki diskurz (za naš blog), glede napačne države pa je stvar veliko preprostejša. Tu je dr. S. rahlo brcnil v meglo, z našo mlado, lepo in enkratno državo seveda ni nič narobe, zelo zaskrbljujoče hudo pa je z ljudmi, ki vodijo to našo deželo, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo te ljudi sami izvolili. Že stari Grki so pred več kot 2500 leti vedeli, da je nujen pogoj za delovanje demokratične države razumnost njenih državljanov, o tej pa bi se dandanašnji čas dalo diskutirati …
Ker se našim kozam nezadržno približuje rok poroda, kar pomeni, da je/bo njihov organizem močno obremenjen (kozliči najbolj napredujejo v rasti ravno v zadnjem od petih mesecev nosečnosti), so danes dobile »zunanjo« podporo v obliki dveh injekcij in porcijo sirupa. Dobile so kalcij, fosfor, AD3, folno kislino in zdravila proti zajedalcem. Najbolje se je držala naša glavna koza Flora, niti trenila ni z očmi. Očitno je z razlogom glavna (no, in seveda, še dobro, da Katje ni bilo zraven, ker se jo od njenih zadnjih porodničarskih akcij boji kot hudič križa). Največ teatralnosti je izpeljala Marjeta, ki je po drugi injekciji odlično zaigrala anafilaktični šok, nas kar dobrih 5 sekund držala v negotovosti ali je to njen konec, nato pa se po trebuhu odplazila stran od veterinarja, v dovolj varni razdalji pa poskočno skočila na noge in jo ucvrla stran. Naslov največjega strahopetca med našimi kozami pa prejel, verjeli ali ne, edini predstavnik moškega spola, naš Patrik Vinko. Že po prvi injekciji je odigral pravo dramo, drl se je, da je šlo skozi ušesa, skakal pa tako, kot da bi mu kurili pod ritjo. Še koze so ga začudeno gledale, češ: »odločno pretiravaš…!«.
Dr. S. nam je postregel s še nekaj koristnimi nasveti in napotki glede zdravja naših živali, naše projekte, ideje, pa tudi kritike na račun kmetijske politike slovenske države pa je pokomentiral: »ha, ste se pa žal rodili v napačnem času in napačni državi«. Vprašanje o napačnosti časa bi zahteval preveč ontološki diskurz (za naš blog), glede napačne države pa je stvar veliko preprostejša. Tu je dr. S. rahlo brcnil v meglo, z našo mlado, lepo in enkratno državo seveda ni nič narobe, zelo zaskrbljujoče hudo pa je z ljudmi, ki vodijo to našo deželo, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo te ljudi sami izvolili. Že stari Grki so pred več kot 2500 leti vedeli, da je nujen pogoj za delovanje demokratične države razumnost njenih državljanov, o tej pa bi se dandanašnji čas dalo diskutirati …
0 Comments
Nam, kontinentalcem, se nemalokrat stoži po pogledu na morje. Ko pogled seže v širno daljavo modrega morja... sonce pa prijazno kima z neba. Ti dnevi so resnično prijazni do nas. Naj trajajo! Jutra. Pozno popoldne. Tik pred sončnim zahodom.
Mnogi zadnje čase izražate skrb nad piščančkovim dobrobitom. Zato naj povem, da piščanček ni več piščanček, ampak je že kar cel piščanec. In očitno je bolj trdovratne narave, ker v nasprotju z vsemi pričakovanji, še vedno živi. Še sami skorajda ne moremo verjeti, ampak ja, živi in se prav lepo razvija. Celo tako zelo dobro, da ga skorajda ne moreš ujeti na fotoaparat, ker je enostavno prehiter. Od mame kure se je navzel obrambnega mehanizma in tako nonstop teka - izpod strehe pod krošnjo drevesa, od avta do skladonice drv in nazaj pod mamine peruti... prav hecno jih je gledat... ampak tako je to v živalskem svetu. Če nisi dovolj hiter, te pač ni. Mnogi tudi povprašujete po kozah. Tudi te so prav dobro. Malo še smukajo okoliško grmičevje in travo, večinoma pa žicajo za priboljške pri ograji in preprosto lenarijo. Skratka, ni jim hudega.
|
Arhiv
July 2021
avtorja(Katja) in (Jože) kategorije |