Danes sem malo brskala po poletnih fotografijah in našla spodnjo :) Vsi, ki nas malo bolje poznate, veste, da smo pri nas bolj kot ne vsi po vrsti knjižnji molji. Ja, ja, tudi otroci. In najstarejša je že tudi odkrila, da je knjige najbolj brati tam, kjer te nihče ne najde in ne moti. Ideja za kopiranje? :)
0 Comments
Bi pasalo imeti še kak dan ali dva prave jeseni z vsemi barvami in toplino sonca... če zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi peke kostanja. Saj vem, lahko ga skuhamo tudi v loncu ali ga spečemo v pečici, ampak... seveda to ni isto. Ni enako dober, enako aromatičen, enako hrustljav, enako "olupljiv" kot je tisti, pečen zunaj, na ognju pod milim nebom. In kako bi bil? V loncu in pečici mu ne pojejo ptice, mu ne prigovarja več parov rok, vanj ne zrejo hrepeneče oči polne sladkega pričakovanja, ne oplemeneti ga valeči dim ognja, in nenazadnje, vanj ne vloži svoje topline in energije ljubo sonce. Ah.... Bo še kako lepo sonce pred novembrom? Držimo pesti! (takole pa smo ga pekli ob zadnjem lepem vremenu) (in kot rečeno, delovoljnih rok pri peki kostanja res nikoli ne zmanjka. Pa še umazane posode ni (razen ene kuhalnice in mreže), da ne omenjam ostalega pospravljanja po kosilu, ki ga tukaj tudi ni = ah, sami veliki plusi!) (ne, naš 3-letnik si ne greje rok, niti ni izgubil kuhovnice za mešanje, pač mi kaže: "poglej mama, premalo imaš zakurjeno, kostanj se ne bo spekel"). ("Mulc, a ti boš mene učil kako kurit in pečt kostanj?! Ha!" (čeprav sem potem res malo bolj zakurila, haha...)
Septembri so pač naporni, zato povratek med žive šele v oktrobru... ...pa začnimo z dvema foto utrinkoma preteklih dni. Prav inovativni (tematsko) sicer nismo, ampak pogled je pa lep :) in ja, danes je prvič dišalo po pečenem kostanju. Zelo nam je teknil...
|
Arhiv
July 2021
avtorja(Katja) in (Jože) kategorije |