Ker se je napovedoval zadnji poletni dan, bi bilo greh ne izkoristiti ga...
Najprej smo okopali našo kužo :)
(Katja) Ker se je napovedoval zadnji poletni dan, bi bilo greh ne izkoristiti ga... ...pa smo ga. Najprej smo okopali našo kužo :) Kaj sledi kopanju ve vsak, ki je kdaj imel psa :) Da pa zabave ne bo prekmalu konec, smo za finale v nastalo blato spustili še majhne čofotajoče nogice :) Zaključek: BILA JE ZABAVNA IN LEPA POLETNA SOBOTA!
0 Comments
(Katja) Je že tako......da otroci rastejo, rastejo, rastejo. In tako prej ali slej pride do trenutka, ki ga vsi starši željno čakamo. Konec obdobja plenic. Pri nas to "zrihtamo" kar pri dopolnjenih dveh letih nekje. Vzamemo plenico, obvestimo o tem otroka in oblečemo gatke. Nekateri rečejo, da imamo srečo, da nam gre tako zlahka. Verjetno res. Ampak tako je, nekateri otroci dobro spijo od prvega dne naprej, drugi nimajo težav s hranjenjem, tretji že hodijo pri 10 mesecih, četrti že pri 3 letih študirajo kvantno fiziko, pri nas pa gremo hitro iz plenic. Kar sploh ni tako "švoh" :) In tako je pred nekaj dnevi sledila zadnja žehta plenic (t.j. zadnja žehta pred pakiranjem v škatlo, predzadnja žehta je bila že kak mesec nazaj, pa se je potem že nekaj praha nabralo na njih). Mnogi pisano pogledajo: "Kakšna žehta?! Saj plenice se stran mečejo! Kako to misliš?" Hja, v tem našem svetu potrošništva dobiš (domala) vse. In tako imamo na eni strani plenice za 1x-no uporabo, ki jo po uporabi zavržemo, imamo pa tudi plenice za pranje, ki se jih uporablja vedno znova. Po pranju seveda. Vendar te plenice nikakor niso take kot so jih uporabljale naše mame, ampak "posodobljene". Morda najprej slikca, da sploh vidite, kako izgledajo... (če jih slučajno še niste). Nič kaj komplicirano, kaj ne? Zakaj sploh pišem tole vsebino. Najbolj zato, da bo, če bo morda katera mami (ali pa ati) kdaj razmišljala o alternativah, lahko vzela v obzir tudi te plenice. Pri nas smo jih uporabljali pri vseh treh otrocih in vam lahko povem svoje ugotovitve:
Pozitivne lastnosti: 1. Z njimi resnično ni veliko dela (na 3 dni se perejo, dotlej se zbirajo v zaprtem plastični posodi s pokrovom). 2. Ko se operejo, nam vzame nekje 5 minut, da jih obesimo. Ko se posušijo, nam spet vzame 5 minut, da jih zložimo. Za nego plenic torej porabimo skupaj max. 15 minut vsake 3 dni. 4. Pleničke ob redni menjavi ne "puščajo", saj poleg osnovne pleničke (zgoraj na sliki) zraven kupimo tudi prekrivne hlačke, ki mokrote ne prepuščajo. No, včasih se zgodi, da otrok lula toliko, da nam sploh ni jasno od kje. Te hlačke so super, zdržijo marsikaj, naval vode pa vseeno ne. Jaz jim to štejem kvečjemu v dobro. 6. Kakcev ne "praskamo" dol s plenic kot bi to kdo zmotno mislil, saj imamo zato plenično prevleko, ki je kot neka tanka plast bombaža (pride dodatno ob vsaki novi plenički), ki jo skupaj s kakcem vržemo v wc in odplaknemo. Tako večinoma s kakci niti ne pridemo v stik. 5. Pralne pleničke so zdrave. So iz bombaža, ne tesnijo, ne zapirajo, ne vsebujejo kemikalij. Zato je manj draženja kože in manj vnetij. Koža je po mojih izkušnjah obutljiva le na kakce, na lulanje pa ne. Zato je treba otroka takoj, ko se pokaka, previt (sicer si hitro nakopljemo na glavo rdečo rito), z lulanjem pa ni panike. Jaz previjam na 3 ure. Vse b.p. 6. Pralne pleničke so poceni oz. vsaj cenejše kot tiste za 1x-no uporabo. Začetni vložek je sicer večji, ko jih kupiš (nekje 300 eur za vse skupaj), ampak gledano dolgoročno, je prihranek zelo velik, saj za pleničke za 1x-no uporabo plačaš mnogo več. Najbolje pa je to, da lahko pleničke uporabiš tudi pri 2 otroku. Meni so zdržale vsaj celo plenično obdobje 1 otroka (2 leti) in pol pleničnega obdobja 2 otroka (1 leto). Tako sem za tri otroke kupila skupaj 2 kompleta novih plenic - kot bi imela le 2 otroka v plenicah, tretjega pa ne. Pa naj še kdo reče, da to ni fajn. Je pa seveda nekaj amortizacije - pralni stroj, prašek, ampak vseeno, prihranek je velik. 7. In nenazadnje: so bolj naravne. So hitro razgradljive (bombaž pač) in se po tem, ko jih bomo zavrgli ne bodo nadaljnih 300 let razgrajevale na smetišču in še kje. Negativne: 1. Kljub temu, da je plenička zaščitena z dodatno bombažno prevleko, ki preprečuje, da bi šli kakci na pleničko in bi jo morali potem mi ročno prati pred vstavitvijo v pralni stroj, se včasih zgodi prav to. Ta tkanina se lahko morda premakne, ali pa je manj široka (predlagam nakup tistih širših, ki gledajo preko robov pleničke) in tako se zgodi, da občasno vseeno moramo pleničko sprati. Ni najbolj prijetno, ampak najhuje pa tudi ne. Jaz rešujem stvar tako: zatisnem nos, gledam od daleč, dam pod tuš, sperem, podrgnem in dam v posodo, kjer počaka na pranje. 2. Ko vzameš pleničke iz posode (v to posodo ni treba dajati ničesar, ne vode, ne čistila, nič) se pojavi vonj po pleničkah. Seveda. Polulane in pokakane pleničke so se tam nabirale 3 dni, gotovo so razvile svoj vonj. Ampak jaz spet, globoko vdihnem, neham dihat, na hitro odprem posodo, stlačim v pralni stroj in zaprem :) Opravljeno. Nekoliko je še vonja v zraku, ampak je še kaj hujšega ne tem ljubem svetu kot vonj po plenicah. Plastično posodo pa 1x na teden operem s čistilom. 3. Jeseni in pomladi, ko zunaj še premrzlo za sušit, kurimo pa še ne oz. nič več, se včasih podaljša čas sušenja. Se pač prilagodiš. Sušilni stroj ali pa daljši čas sušenja - pereš na 2 dni, ne na 3. In še dejstva: 1. Otroci zaradi tega ne shodijo prav nič kasneje kot otroci s pamperskami. Naši smo shodili pri: 11 mesecih, 10 mesecih, 13 mesecih. Pozno? Ne, prej obratno, zelo hitro. Praktičnost 1. Ko gremo na počitnice, ko gremo za cel dan kam, ko gremo na obisk, pa vemo, da se bo otrok najverjetneje pokakal v parih urah za 3 dni nazaj, imejte na zalogi nekaj pleničk za 1x-no uporabo (jaz imam doma vedno 1 komplet). Pridejo prav in olajšajo življenje. Včasih je enostavneje biti kamot in brez skrbi, ali si vzel s seboj vrečko za pleničko, pa gledat kam boš dal pokakano bombažno podlogo itd. 2. V vrtcih ne komplicirajte (prav tako ne pri babicah). Nekateri te pleničke ne sprejemajo ravno najbolje, jim niso všeč, se jim zdijo komplicirane, skratka jim niso preveč naklonjeni zaradi kateregakoli razloga že. Zakaj bi jih obremenjevali. Naj imajo otroci v vrtcih pamperske in konec. Doma je pa doma in delate kot želite. Za koga te pleničke niso: 1. Če želite, da je vaš otrok v snažno belih oblačilih, brez kakršnega koli fleka kjerkoli, potem te plenice niso za vas. Pleničke imajo kljub pranju madeže. To ne pomeni, da niso oprane in čiste, so, le madeži so ostali. Kot pri travi, krvi, vinu, sadju in podobno. Včasih so tudi madeži kakcev prav trdovratne oblike. Jaz jih preprosto ignoriram. Plenička je oprana, to vem in to mi zadustuje. Po parih pranjih gre pa itak stran samo od sebe. 2. Če se čutite močno obremenjeno, zasuto z delom in sploh brez energije, potem morda te plenice niso za vas. Ker takrat je vsako dodatno delo (pa četudi samo 5-minutno obešanje pleničk), pomeni še nekaj, kar delamo in nam visi nad glavo ter nas živcira. 3. Če želite, da otrok nima "večje" rite. Torej estetski vidik. Nekaterim to enostavno ni všeč. In še priporočilo: Večkrat kakšna mamica reče, kaj pa, če mi ne bodo všeč, jaz pa sem dala za njih 300 eur in zdaj nimam z njimi kaj počet? Kupite najprej le 1 ali dve. Ali še bolje, si sposodite od kolegice. Tako boste poskusili in boste videli. Če vam ustreza, vam, če ne pa ni večje škode. V kolikor vam je bliže, bolj dostopno, bolj spotoma, morda ste že celo redne stranke ali pa boste le naključno zavili tam mimo, lahko naša mila iz kozjega mleka kupite tudi v Sadnem vrtu v Mengšu pri g. Franciju. Še povezava: http://www.sadni-vrt.si/sadje-in-zelenjava.html
Vabljeni! (j.) Nekoč, ko bomo z otroki pohajkovali po San Franciscu, si ne bomo pozabili zatakniti kakšno cvetlico v lase ... ... tudi zaradi Scotta Mckenzija, ki je te dni odšel na drugo stran ... ... seveda pa se bomo ob Pacifiku, na Stinson Beachu, poklonili tudi Janis Joplin ... ... in še komu ... (Katja) No, pa sem le uspela fotografirat kremo iz kozjega mleka, preden gre ta naprej. Saj vem, da iz slik se ne da ravno videti, niti občutiti kakšna je, ampak za prvo silo bo že moralo biti. Morda pa vseeno nekaj podatkov o kremi: 1. je iz povsem naravnih sestavin (kozje mleko, karitejevo maslo, kokosovo maslo, ognjičevo olje in čebelji vosek), 2. je lepo mazava in koža jo rada vpije, 3. ker nima nobenih konzervansov mora biti obvezno v hladilniku, saj s tem ohranjamo njeno dolgoživost, 4. zaradi nizkih temperatur v hladilniku je bolj trdne konsistence kot smo to sicer navajeni pri kremah, ampak če dobro pomislimo, kreme nimamo zato, ker je puhasta in mehka kot smetana, ampak zato ker želimo, da naši koži prinese koristne reči, zaradi česar bo ta bolj zdrava in bolj lepa. Da pa ne bo kdo mislil, da je to neka trda reč, ki jo valjaš po rokah namesto po koži, naj povem to, da se krema ob stiku s toplimi rokami seveda takoj začne segrevati in poledično "topiti", kar omogoča enostaven in lahek nanos. 5. Kremo nanašamo zelo na tanko, tako da nam recimo krema v velikosti polovice enega graha zadostuje za celotno površino obraza. Kar pomeni, da je zlepa ne zmanjka :) Ja, ja, vem, precej krasna reč :) (Katja) Saj ne vemo, kdaj in kako se je to zgodilo, ampak v teh dneh smo opazili, da en kozji mladič tava od ene koze do druge in jim "krade" mleko. Njegova taktika je takšna: najprej se skrivoma prikrade za hrbet dotične koze in nato v trenutku njene nepozornosti na brzinsko steče popit nekaj mleka. Hitrost je ključna, saj ga koza prav hitro povoha in ker ni "pravi" prav grobo odrine, včasih pa ga tudi z rogovi zagrabi pod trebuh in ga dobesedno vrže ene tri metre proč :(
Ubogi kozlič. Izgubil je mamo. Oziroma je mama izgubila njega. Mamo bi sicer lahko našli, a nima smisla, saj ga ta ne bo več sprejela. Enostavno ji "ne diši več". Ko se enkrat to zgodi, povratka ni več. Malce smo razmišljali kaj zdaj z njim. Dobro je to, da ni več "dojenček". Da je pri nekje 3 mesecih že razmeroma samostojen, da je tudi že travo in liste z grmov. A gotovo je, da mu nekaj mamine nežnosti ne bi škodilo. Ker pa mu tega ne moremo dati, smo rekli, da mu bomo dali vsaj nekaj dodatnega mleka. In tako smo rehabilitirali neko staro flaško in mu dali piti. Sprva se je obotavljal, ko pa je okusil mleko, je začel piti. Pil je in pil in pil... in popil slab liter mleka (kozjega se ve). Nato se je opotekel pod kozolec, se vrgel po tleh in zaspal v blaženem transu mlečnih sanj. Kaj ni to krasno? (Katja) Mladež je tu! Pegatka je izvalila 5 zdravih majhnih pegatk... mama pegatka in ata pegatek sta zelo utrujena, a zelo vesela :) (Katja)
(Katja)
Kako naj vemo, ali so prave? Kako naj vemo, ali so prišle ob pravem času? Kako naj vemo, da nam nekoč ne bo žal za njih? Kako naj vemo, da bomo zaradi njih šli po poti, ki je prava za nas? Ne vemo. Lahko pa upamo. Verjamemo. Da nismo sami. Da smemo sanjati, živeti in si upati. Verjeti. |
Arhiv
July 2021
avtorja(Katja) in (Jože) kategorije |