Ko ti najslajša hrana pada kar z neba, ugotoviš, da ni nujno, da se preobilja vedno preobješ :)
V jesenskih dnevih se tako naše koze kljub še povsem lepi paši, kar "zataknejo" pod raznoraznimi drevesi. Pa naj bo to hruška, hrast (želod) ali kostanj (tisti izven ježkov, seveda). Tako se selijo od drevesa do drevesa, pa spet nazaj, čakajoč, da jim slastne dobrote popadajo dol. Trava pa bo morala na svoj trenutek slave, še kak dan ali dva počakati :)