2. čimmanj oziroma nič gredic "1,5m x 1,5m",
3. zastiraj vedno in povsod,
4. ne obremenjuj se s plevelom in minimalistično estetiko, bolj je pomembno vzpostavljanje naravnega ravnovesja,
5. gnoji s koprivno prevrelko oz. drugimi rastlinskimi prevrelkami,
6. kar z vrta odneseš, pa ne poješ, vrni na vrt oziroma pusti tam že v osnovi - torej očisti zelenjavo v grobem že v vrtu (in ostanke pusti točno kar tam, kjer si rastlino vzel), preden jo odneseš notri na fino čiščenje (perje pri korenčku, korenine solat, liste s paradižnika, itd.),
7. plevel, ki ga populiš, odloži nazaj na mesto, kje je rastel in to s koreninami navzgor - plevel se tako ne bo ukoreninil nazaj, bo pa prispeval zeleno maso nazaj v zemljo,
8. ne "lopataj", ampak le "zrači" zemljo z vilami (lopatanje pa je nepogrešljivo v začetnih fazah vrtičkanja, ko travnik šele spreminamo v vrt),
9. načeloma je fajn, da ista rastlina ne raste na istem mestu dve ali več let zapored, čeprav se je temu včasih težko izognit. Izjema je paradižnik, ki ima to rad in dobro uspeva na istih gredicah.
Zdaj pa moj vrt... trara!
In morda še ena mala podrobnost: koprive. Že prej sem omenila, da so nepogrešljive za koprivno prevrelko, ki zelo dobro dovaja potrebna hranila rastlinam (zato ni potrebno gnojiti), pa tudi kot zastirka je kopriva prva rastlina po kateri posežem. Koprive pa imajo pri nas še eno funkcijo: dobro se dopolnjujejo z ograjo narejeno iz palic in šib iz gozda. Izgleda sicer kot da je zelo "zanemarjeno", ampak preprečujejo pa "vdor" neželenih živali na vrt (glej prejšnji post o brskajočih kurah). Ograja je namreč skoraj nepredušno zaprta z gosto odejo kopriv, tako da zelenjava načeloma ostaja nedotaknjena. Občasno katera žival še zavandra na vrt skozi kako luknjo, ampak zaekrat večje škode ni bilo.
Imamo pa tudi njivo. In če na vrtu letos od zelja ne bo prav nič, zelje, ki je posajeno na njivi, dela čedalje večje in lepše glave. Da o solati sploh ne govorim.